Iz Evrope bomo prileteli v Delhi, nato pa bomo pot nadaljevali do centra kašmirske doline, in sicer do mesteca Srinagar. Sprehod po mestu, obdanim s čudovitimi hribi, in pogled na jezero s številnimi “čolni-hišami” (houseboats) bo veliko presenečenje za vse, ki imajo v svojih očeh povsem drugačno Indijo. Še preden pa se bomo dodobra udomačili, se bomo že posedli v terenska vozila in tako pričeli pot po indijski Himalaji. Medtem ko se bomo počasi prebijali po prašni cesti in se vzpenjali čez številne gorske prelaze, si nikakor ne bomo mogli predstavljati, da naj bi bila že čez nekaj let tukaj speljana asfaltna štiripasovnica. Na več kot 3000m visokem prelazu Zoji La se bomo poslovili od čudovitih barv kašmirske doline in se tako podali v lunino pokrajino, kjer mesto Drass velja za drugo najhladnejše naseljeno mesto na svetu. Trud naslednjega dne bo poplačan s pogledi na čudovito gompo – največji in najstarejši budistični samostan v Ladakhu. V Lehu se bomo nekoliko oddahnili po utrujajoči vožnji, a redek zrak nam ne bo dovolil prav globokih vdihov. Sapo nam bodo zagotovo jemali tudi pogledi na številne gopme v okolici Leha in na veličastno palačo, ki jo mnogi primerjajo s tisto v tibetanski Lhasi. Naša avantura se tu (lahko rečemo) šele prične. Z jeepi se bomo povzpeli na Khardung La, ki je z več kot 5600m višine najvišje prevozen prelaz na svetu, nato pa se bomo spustili v dolino Nubre. Zelena dolina s čisto pravimi peščenimi sipinami in z zasneženimi vrhovi v ozadju, ki delijo Indijo od Kitajske, vam bo zagotovo ostala v lepem spominu. Do tiste prave popolnosti pa bo manjkal le še obisk pri nomadih, ježa dvogrbih kamel in, za najpogumnejše, spust z gorskimi kolesi s Khardung La v Leh. Seveda pa si boste lahko privoščili tudi nekoliko manj adrenalinski, a zato nič manj lep izlet do jezera Pangong, ki iz ure v uro spreminja svoje barve in na svoji gladini odseva okoliško gorovje.
Čeprav se bomo le s težavo poslovili od Leha, bosta pred nami še dva dneva spektakularne vožnje, kjer ne bodo manjkali več kot 5000m visoki prelazi, čudoviti samostani in pokrajina “z drugega sveta”. V Manaliju se bomo zagotovo srečali s kakšnim starim ali povsem novodobnim hipijem, ki ohranja vsaj delček tradicije hipijevskega pribežališča izpred treh desetletij. Mogoče si boste vzeli čas za adrenalinsko prečkanje reke na jekleni vrvi, si kupili kak volnen izdelek ali pa se preprosto prepustili užitkom ob mednarodni hrani in pijači in se tako spočili od naporne vožnje. Zvečer se bomo poskušali čimbolj udobno namestiti v “turističnem” avtobusu, ki ima po širini “le” štiri sedeže, jutro pa nas bo pričakalo v centru tibetanske vlade v izgnanstvu v Dharamsali, oziroma v McLeod Ganju. Z nekaj sreče se bomo srečali in se celo rokovali s samim Tenzin Gyatsom – Dalai Lamo, hkrati pa se bomo brez kake posebne sreče srečali s številnimi budističnimi menihi, obiskali kak njihov samostan ali pa v bližnji rokodelski delavnici kupili kakšne molilne zastavice za spomin.
Našo pot bomo še nekoliko nadaljevali po štirih kolesih, a kaj kmalu bo sledilo tisto pravo spoznavanje Indije, in sicer spoznavanje Indije z najmnožičnejšim prevoznim sredstvom – z vlakom . Po muslimanski, hindujski in budistični kulturi se bomo v prihodnji dneh spoznali še s sikhovsko kulturo. Iz Amritsarja bomo na hitro skočili do mejnega prehoda s Pakistanom, kjer si bomo ogledali vsak dan zelo obiskano, bleščečo, a po našem subjektivnem mnenju zelo bizarno ceremonijo spuščanja zastave in zapiranja mejnih vrat. Pravo nasprotje vsemu temu vrvežu pa bosta zagotovo mirnost in spokojnost, ki vladata v samem centru sikhizma, in sicer v Zlatem templju.
Pot do Delhija bomo preživeli v enem izmed najhitrejših vlakov v Indiji. In končno bo sledila Indija, ki smo jo vsi tako dolgo pričakovali. Vrvež, gneča, kaos, hrup in smrad bodo oznanili kulturni šok, ki ga neizogibno doživi vsak novi prišlek v to deželo. Z rikšo, tisto na nožni in ono na motorni pogon bomo spoznali stari in novi del mesta, se sprehodili po Rdeči trdnjavi in se izgubljali na trgu velike mošeje Jame Masjid, se,… Toda naše poti z vlaki po Indiji še ne bo konec, saj se bomo podali še v Agro. Naš glavni cilj bo eno izmed novodobnih sedmih čudes sveta, a še pred ogledom Taj Mahala, se bomo zapeljali do mesta duhov (Fatehpur Sikrija). Prepričani smo, da vam bo nepozabni Taj ob sončnem zahodu in jutranji zori še dolgo ostal v lepem spominu. Indijskih vlakov se bomo v tem času že gotovo privadili in čas bo, da okusimo še nočno vožnjo v tipičnem spalniku, ki nas bo popeljal v sveto mesto Varanasi. Na ozkih ulicah, kjer se bomo srečevali s svetimi kravami in na kopalnih stopniščih, ki vodijo v Ganges, se bomo dodobra seznanili s hindujskim načinom življenja in smrti. Spoštljivo bomo prisostvovali zadnjemu dejanju hindujske reinkarnacije, ko sežgano mrtvo telo končno najde pot iz začaranega kroga smrti in vnovičnih rojstev. Pogled na Varanasi je zagotovo najlepši ob jutranji zori in zato se bomo po tej sveti reki podali kar s čolni. Na prijetni vožnji bomo lahko opazovali stotine vernikov, ki se v Ganegesu obredno umivajo, če nam bo pa čas dopuščal, pa bomo skočili še na obisk “tovarne”, kjer ročno tkejo, barvajo in vezejo svilo v najbolj cenjene sarije v Indiji.
Pizza! Ja, zagotovo najboljša vsaj tisoč km naokoli. Toda pizza ni tista zaradi katere bi se z letalom pripeljali v Katmandu. Že prvi sprehod po središču nam bo dal vedeti, da smo spet v povsem drugačnem okolju, hkrati pa nam bo postalo tudi jasno, zakaj je to nepalsko mesto že desetletja tako priljubljena popotniška destinacija. Tu bomo lahko občudovali arhitekturo pod Unescovo zaščito, se zgubljali med številnimi poceni trgovinami in restavracijami z nadvse pestro mednarodno ponudbo, se ob ogromni Boudhanath stupi spogledali z Budo, skupaj s tibetanskimi begunci zavrteli molilne mlinčke, poslušali njihove molitve in še in še. Streljaj stran, na bregu rečice Bagmati bomo lahko z dolgolasimi in bolj ali manj golimi saduji barantali za slikanje z njimi in si hkrati pogledali še kako poteka obred kremiranja v tej kraljevini pod Himalajo. Povzpeli se bomo na Opičji tempelj, kjer se nam bo odprl čudovit pogled na Katmandu, hkrati pa se bomo zapeljali še do čudovitega mesteca Bhaktapur. Če nem bo vreme naklonjeno, bo mogoč tudi t.i. gorski polet s pogledi na številne sedem in osem tisočake, vključno z Mt. Everestom. Sledil bo odhod domov.
Predvideni stroški potovanja
Letalska karta cca. 750 eur, vize cca. 75 eur (indijsko dobimo na Dunaju, nepalsko pa na letališču), vsi lokalni prevozi (1 notranji let, 2x mednarodni, let. takse, 3×2 dni terenska vozila, bus, kombi, čoln, rikše, …) cca. 450 eur, vstopnine (muzeji, templji, samostani,…) cca. 70 eur, hrana in pijača cca. 3-8 eur/dan, prenočišča cca. 8 eur/dan.
Potovanje je zasnovano tako, da so med potovanjem mogoči prihodi in odhodi, tako da potovanje lahko prilagodite svojemu razpoložljivemu času. Poleg opisanega začetka lahko potovanje pričnete tudi v Amritsarju, Delhiju ali Agri. Enako je tudi z zaključkom. Za organizacijo vseh prevozov za priključitev skupini in za odhod poskrbimo mi.
Nekaj primerov ocenjenih stroškov potovanja
I.) Skupaj za 19 dnevno potovanje (začetek po programu, zaključek v Agri – seveda je v izračunu upoštevana pot preko Delhija nazaj domov) potrebuješ cca. 700 eur + cca. 750 eur za letalsko karto + 350 eur za vodenje in organizacijo potovanja. 200 eur za rezervacijo se plača na prvem sestanku, ostalih 150 eur pa pred odhodom.
II.) Skupaj za 12 dnevno potovanje (začetek v Delhiju in nadaljevanje preko Agre…, zaključek po programu) potrebuješ cca. 550 eur + cca. 750 eur za letalsko karto + 350 eur za vodenje in organizacijo potovanja. 200 eur za rezervacijo se plača na prvem sestanku, ostalih 150 eur pa pred odhodom.
III.)Skupaj za 27 dnevno potovanje (celoten program) potrebuješ cca. 1.100 eur + cca. 750 eur za letalsko karto + 400 eur za vodenje in organizacijo potovanja. 200 eur za rezervacijo se plača na prvem sestanku, ostalih 200 eur pa pred odhodom.
Cene so le okvirne in se plačujejo na licu mesta.
Minimalno število prijavljenih je 8 oseb, maksimum pa 12 oseb.
Priročne informacije
Način potovanja je popotniško usmerjen (lokalni prevozi), toda kljub temu bomo kadarkoli bo le mogoče poiskali čiste sobe, opremljene s kopalnico (wc, tuš) in klimo. Marsikdaj pa se žal ne bo dalo izogniti tudi kakšnemu skromnejšemu prenočišču (predvsem na poti po indijski Himalaji) in nočni vožnji z vlakom in avtobusom. Relativno dolge vožnje po slabih cestah zahtevajo kar nekaj fizične, predvsem pa psihične kondicije.
Obveznih cepljenj ni, svetujemo pa osnovno popotniško higieno in pazljivost pri prehranjevanju ter sklenitev zdravstvenega zavarovanja z asistenco v tujini.
Potovanje je torej primerno za vse, ki bi radi spoznali versko, kulturno in civilizacijsko raznolikost, za vse, ki bi se radi približali domačinom in njihovim navadam, za ljubitelje naravne in arhitekturne lepote, za tiste, ki ne marajo masovnega turizma in so se zato pripravljeni odreči koščku turističnega udobja.