inštrukcije-matematike

Inštrukcije matematike – ključ do razumevanja in uspeha v šoli

Matematika je eno izmed najpomembnejših šolskih predmetov, saj je prisotna v skoraj vseh stopnjah izobraževanja – od osnovne šole pa vse do fakultete. Vsebuje širok spekter znanj, ki so nujna ne samo za šolske ocene, temveč tudi za vsakdanje življenje in nadaljnje poklicne poti. Kljub temu se številni učenci in dijaki pri matematiki srečujejo s težavami. Ena izmed najbolj učinkovitih rešitev za izboljšanje znanja, dvig ocen ter večje samozavesti pri reševanju matematičnih problemov so inštrukcije matematike.

V tem članku si bomo podrobno ogledali, zakaj so inštrukcije pomembne, kdo jih potrebuje, kakšne oblike obstajajo in kako izbrati pravega inštruktorja.


Zakaj ravno matematika povzroča toliko težav?

Matematika se od drugih predmetov razlikuje v tem, da je zelo logično strukturirana in temelji na gradnji znanja korak za korakom. Če učenec ali dijak izpusti en temeljni korak, se težave hitro kopičijo.

Na primer: če učenec v osnovni šoli ne razume ulomkov, bo kasneje težje sledil pri enačbah, funkcijah ali celo verjetnosti. Prav zaradi tega se pri matematiki znanje hitro “podira”, če ni pravočasno utrjeno. Dodatni razlogi za težave so še:

  • prehiter tempo pouka,
  • preveliko število učencev v razredu,
  • premalo individualne pozornosti,
  • strah pred napakami,
  • negativne izkušnje in posledična blokada.

Tu nastopijo inštrukcije matematike, saj nudijo možnost individualnega pristopa in razlago snovi na način, ki je prilagojen posamezniku.


Prednosti inštrukcij matematike

Inštrukcije niso zgolj dodatno učenje – predstavljajo celosten pristop k razumevanju predmeta. Med najpomembnejšimi prednostmi so:

  1. Individualna razlaga – učenec dobi priložnost, da mu je snov predstavljena na njemu razumljiv način, s primeri, ki so mu blizu.
  2. Učenje v lastnem tempu – inštruktor se prilagodi tempu učenca in se pri težjih poglavjih zadrži dlje časa.
  3. Postavljanje vprašanj brez strahu – pri pouku v razredu se marsikdo boji vprašati, medtem ko pri inštrukcijah vlada sproščeno okolje.
  4. Praktične vaje in ponavljanje – inštrukcije se osredotočajo na reševanje konkretnih nalog, ki utrjujejo razumevanje.
  5. Dvignjena samozavest – ko učenec doseže uspeh, se strah pred matematiko zmanjša.
  6. Priprava na teste, maturo in izpite – sistematična priprava poveča možnosti za dober rezultat.

Kdo potrebuje inštrukcije matematike?

Inštrukcije so primerne za zelo širok krog učencev in dijakov. Najpogosteje pa po njih posežejo:

  • Učenci osnovnih šol, ki se soočajo s težavami pri osnovah, kot so poštevanka, ulomki, decimalna števila, enačbe ali geometrija.
  • Dijaki gimnazij in srednjih šol, kjer se zahtevnost matematike poveča in vključuje funkcije, zaporedja, trigonometrijo, integralni račun, kombinatoriko in verjetnost.
  • Študenti fakultet, kjer je matematika pogosto osnova za inženirske, naravoslovne in ekonomske smeri.
  • Odrasli, ki želijo osvežiti znanje zaradi službe, sprejemnih izpitov ali osebnih ciljev.

Torej inštrukcije niso namenjene le tistim, ki imajo “slabe ocene”, temveč tudi tistim, ki želijo doseči odličnost ali se pripravljajo na pomemben mejnik, kot je matura.


Oblike inštrukcij matematike

Sodobne inštrukcije se prilagajajo potrebam in življenjskemu slogu učencev. Poznamo več oblik:

  1. Inštrukcije v živo (osebno)
    Najbolj tradicionalna oblika, kjer učenec in inštruktor sedita skupaj in rešujeta naloge. Prednost je osebni stik in neposredna povratna informacija.
  2. Inštrukcije na daljavo (online)
    Vse bolj priljubljene, saj omogočajo učenje preko Zooma, Google Meeta ali drugih platform. Učenec lahko uči kar od doma, prihrani čas in ima dostop do širšega kroga inštruktorjev.
  3. Skupinske inštrukcije
    Namenjene manjšim skupinam (2–5 učencev), kjer si med seboj pomagajo, razpravljajo in skupaj rešujejo naloge.
  4. Intenzivni tečaji
    Običajno organizirani pred testom, maturo ali izpitom, ko je potrebno v kratkem času sistematično ponoviti snov.

Kako izbrati pravega inštruktorja?

Kakovost inštrukcij je v veliki meri odvisna od samega inštruktorja. Pri izbiri je dobro upoštevati nekaj ključnih dejavnikov:

  • Znanje in izobrazba: inštruktor mora imeti trdno matematično znanje in razumevanje šolskega programa.
  • Izkušnje z učenjem: nekdo, ki je že delal z učenci, bo znal poiskati ustrezen pristop.
  • Način razlage: najboljši inštruktorji znajo snov razložiti enostavno, z uporabo primerov iz vsakdanjega življenja.
  • Prijaznost in potrpežljivost: ključna lastnost, saj se učenec ob sproščenem odnosu lažje uči.
  • Prilagodljivost: vsak učenec je drugačen, zato mora biti inštruktor pripravljen spremeniti metodo dela.

Inštrukcije matematike in priprava na maturo

Matura iz matematike je eden največjih izzivov za gimnazijce. Poleg rednega dela v šoli številni poiščejo pomoč inštrukcij, saj jim te omogočajo:

  • strukturirano ponovitev celotne snovi,
  • osredotočenost na tipične naloge iz preteklih matur,
  • strategijo reševanja testov,
  • odpravljanje individualnih šibkih točk.

Veliko inštruktorjev pripravlja posebne maturitetne programe, ki so usmerjeni izključno v ta izpit.


Inštrukcije kot dolgoročna naložba

Čeprav so inštrukcije povezane z določenim stroškom, jih je smiselno razumeti kot naložbo. Boljše razumevanje matematike:

  • odpira vrata k boljšim ocenam,
  • omogoča vpis na željeno fakulteto,
  • razvija logično razmišljanje, ki je koristno v vsakdanjem življenju,
  • zmanjšuje stres in pritisk pri učenju.

V tem smislu so inštrukcije matematike več kot le kratkoročna pomoč – so pomemben korak k dolgoročnemu uspehu.


Nasveti za učence pri inštrukcijah

Da bodo inštrukcije čim bolj učinkovite, naj se učenci držijo nekaj preprostih nasvetov:

  1. Pripravijo naj gradivo vnaprej (zvezke, naloge, učbenike).
  2. Naj bodo iskreni glede tega, kaj razumejo in česa ne.
  3. Naj sproti postavljajo vprašanja, tudi če se jim zdijo preprosta.
  4. Naj redno vadijo tudi izven inštrukcij.
  5. Naj se zavedajo, da je uspeh postopni proces, ne pa čudež čez noč.

Sklep

Matematika ni nepremostljiva ovira, ampak predmet, ki ga je mogoče razumeti in celo vzljubiti, če se ga učimo na pravi način. Inštrukcije matematike predstavljajo učinkovito rešitev za vse, ki želijo nadoknaditi zamujeno snov, izboljšati ocene, se pripraviti na maturo ali preprosto postati samozavestnejši pri reševanju nalog.

Prava kombinacija potrpežljivega inštruktorja, rednega dela in motivacije lahko prinese neverjetne rezultate. Številni učenci, ki so se sprva bali matematike, so z rednimi inštrukcijami dosegli odlične rezultate in ugotovili, da je matematika pravzaprav logična, jasna in celo zanimiva.

Če se torej soočate s težavami pri matematiki ali pa želite nadgraditi svoje znanje, so inštrukcije matematike pot do boljših ocen in predvsem večjega zaupanja vase.

moja-matematika

Matematika v srednjih šolah in gimnazijah: temeljni predmet za razumevanje sveta

Matematika je eden izmed ključnih predmetov v slovenskem srednješolskem izobraževanju. Prisotna je tako v gimnazijskih programih kot tudi v večini srednjih strokovnih in poklicnih šol. Njena vloga je bistvena, saj matematika ne pomeni le učenja števil, računanja in abstraktnih pojmov, temveč razvija logično razmišljanje, sposobnost reševanja problemov ter natančnost in vztrajnost – veščine, ki so nepogrešljive v vsakdanjem življenju in številnih poklicih. V slovenskem šolskem sistemu je matematika zasnovana tako, da dijake postopoma vodi od osnovnih znanj k zahtevnejšim konceptom, hkrati pa jih pripravlja na zaključne izpite, predvsem na maturo, ki je za gimnazijce eden najpomembnejših izzivov.

V gimnaziji je matematika obvezen predmet vseh štirih letnikov, kar pomeni, da je prisotna na celotnem izobraževalnem ciklu. Dijaki, ki se odločijo za naravoslovno-matematično smer, se z njo srečujejo še poglobljeno, kar pomeni več ur pouka tedensko, več vsebine in višjo zahtevnost. V strokovnih in poklicnih šolah je matematika prav tako del rednega programa, vendar je njen poudarek pogosto bolj praktičen, povezan z izračuni in uporabnimi primeri, ki so prilagojeni bodočim poklicem.

Kljub razlikam v zahtevnosti in pristopu je cilj pri vseh programih podoben: dijakom omogočiti razumevanje osnovnih matematičnih principov, jih pripraviti na nadaljnje izobraževanje in jim dati orodja za soočanje z izzivi v življenju.


Struktura in vsebina predmeta

V srednjih šolah se matematika nadgrajuje na temeljih, ki so jih učenci pridobili v osnovni šoli. V prvih letnikih je poudarek na ponovitvi osnovnih operacij, linearnih funkcij, enačb in sistemov ter osnov trigonometrije. Nato se snov postopoma širi na zahtevnejša področja, kot so analitična geometrija, zaporedja in vrste, kombinatorika, verjetnost, statistika in osnove analize z diferencialnim in integralnim računom.

Pri gimnazijskem programu se znanje stopnjuje v smeri, ki je primerljiva z evropskimi in mednarodnimi standardi. Dijaki ob koncu četrtega letnika obvladajo širok spekter matematičnih tem, ki so ključne za nadaljevanje študija na naravoslovnih, tehničnih, ekonomskih in družboslovnih fakultetah. Matematika pri maturi se izvaja na dveh zahtevnostnih ravneh: osnovni in višji. Višja raven je namenjena predvsem dijakom, ki želijo nadaljevati študij na področjih, kjer je znanje matematike nujno.

V strokovnih šolah je struktura predmeta pogosto zasnovana nekoliko drugače, z večjim poudarkom na uporabnosti. Tam matematika služi kot podlaga za razumevanje poklicnih predmetov, kot so elektrotehnika, strojništvo ali ekonomija. Pomembno je, da dijaki osvojijo praktična znanja, ki jih bodo lahko neposredno uporabili pri svojem delu.


Izzivi dijakov pri učenju matematike

Čeprav je matematika univerzalni jezik naravoslovja in tehnologije, je za številne dijake eden najtežjih predmetov. Težave se pogosto začnejo že ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo, kjer je tempo hitrejši, vsebine pa zahtevnejše in bolj abstraktne. Pri mnogih dijakih se pokažejo vrzeli v osnovnem znanju, kar oteži razumevanje novih pojmov.

Eden izmed največjih izzivov je abstraktnost matematike. Medtem ko je večina osnovnošolskih nalog vezana na konkretne primere, se v srednji šoli dijaki srečujejo z bolj simbolnim jezikom, funkcijami in abstraktnimi strukturami, ki zahtevajo drugačen način razmišljanja. Poleg tega matematika zahteva redno vadbo – podobno kot šport ali glasba. Dijaki, ki se ne učijo sproti, pogosto težko sledijo, saj se snov nadgrajuje in ne dopušča večjih vrzeli.

Pomembno je omeniti tudi psihološki vidik. Strah pred matematiko, ki ga nekateri dijaki razvijejo že v osnovni šoli, se lahko v srednji šoli še okrepi. Pogosto vodi v odpor, odlašanje in celo opuščanje ambicij, ki bi sicer zahtevale dobro matematično podlago.


Vloga učiteljev in učnih metod

Učitelj matematike ima ključno vlogo pri tem, kako dijaki dojemajo predmet. Dober učitelj zna matematiko približati na razumljiv in zanimiv način, uporablja različne metode razlage in pristope, ki spodbujajo logično razmišljanje. Interaktivne učne ure, uporaba sodobnih tehnologij, aplikacij in vizualizacij so le nekateri izmed načinov, ki lahko matematiko naredijo bolj dostopno.

V slovenskih šolah se vedno bolj uveljavlja tudi uporaba digitalnih orodij, kot so interaktivne table, matematični programi (GeoGebra, Wolfram Alpha) in spletne učilnice. Ta orodja omogočajo vizualno ponazoritev abstraktnih pojmov in dijakom pomagajo pri razumevanju snovi.

Poleg tega se v zadnjih letih vse bolj poudarja individualni pristop. Dijaki imajo različne stile učenja in sposobnosti, zato je naloga učitelja, da prepozna njihove potrebe in jim pomaga na poti do razumevanja. Posebej pomembno je spodbujati tiste, ki kažejo večje zanimanje in talent za matematiko, hkrati pa nuditi podporo tistim, ki imajo težave.


Matematika na maturi

Matura je eden najpomembnejših preizkusov v življenju slovenskih gimnazijcev, matematika pa je obvezni del te preizkušnje. Izpit na osnovni ravni preverja temeljna znanja in sposobnost uporabe matematičnih metod pri reševanju problemov, medtem ko višja raven zahteva poglobljeno znanje, analitično razmišljanje in reševanje kompleksnejših nalog.

Priprava na maturo zahteva sistematično delo. Dijaki morajo ponoviti celotno snov štirih let, zato je priporočljivo začeti s pripravami dovolj zgodaj. Poleg rednega pouka imajo možnost dodatnih priprav, reševanja preteklih maturitetnih pol in individualnega dela z učitelji ali inštruktorji.

Matematika na maturi ima pomembno vlogo tudi pri vpisu na fakultete, saj je pogosto med pogoji za sprejem. Študijski programi, kot so tehnika, naravoslovje, informatika in ekonomija, zahtevajo višjo raven, zato je dobra priprava nujna.


Dodatne oblike pomoči in spodbujanja znanja

Ker je matematika za mnoge dijake izziv, obstajajo številne oblike dodatne pomoči. Ena izmed možnosti so inštrukcije, kjer dijaki dobijo individualno razlago in priložnost, da utrdijo snov v svojem tempu. Poleg tega se dijaki lahko udeležujejo krožkov, tekmovanj in matematičnih taborov, kjer razvijajo svoje sposobnosti in širijo obzorja.

Matematična tekmovanja, kot je tekmovanje Kenguru, omogočajo dijakom, da pokažejo svoje sposobnosti in se pomerijo z vrstniki. Takšni dogodki spodbujajo radovednost, kreativnost in veselje do matematike, kar je izjemno pomembno za razvoj bodočih strokovnjakov.


Sklep

Matematika v srednjih šolah in gimnazijah v Sloveniji ni le obvezni predmet, temveč temelj znanja, ki oblikuje dijake za življenje in prihodnost. Čeprav je za mnoge zahtevna, njena vloga presega meje učilnice – spodbuja logično razmišljanje, sistematičnost in natančnost, ki so nepogrešljive veščine v sodobnem svetu.

S pravilnim pristopom učiteljev, ustrezno podporo in motivacijo lahko matematika postane ne le predmet, ki ga je treba opraviti, temveč izziv, ki odpira vrata v svet znanosti, tehnologije in razumevanja sveta okoli nas. Slovenski šolski sistem ponuja široko osnovo, na kateri lahko dijaki gradijo svojo prihodnost, ključ pa je v tem, da znanje matematike prepoznajo kot dragoceno orodje, ne zgolj kot obveznost.

Popotovanje po Indiji in Nepalu

Iz Evrope bomo prileteli v Delhi, nato pa bomo  pot nadaljevali do centra kašmirske doline, in sicer do mesteca Srinagar. Sprehod po mestu, obdanim s čudovitimi hribi, in pogled na jezero s številnimi “čolni-hišami” (houseboats) bo veliko presenečenje za vse, ki imajo v svojih očeh povsem drugačno Indijo. Še preden pa se bomo dodobra udomačili, se bomo že posedli v terenska vozila in tako pričeli pot po indijski Himalaji. Medtem ko se bomo počasi prebijali po prašni cesti in se vzpenjali čez številne gorske prelaze, si nikakor ne bomo mogli predstavljati, da naj bi bila že čez nekaj let tukaj speljana asfaltna štiripasovnica. Na več kot 3000m visokem prelazu Zoji La se bomo poslovili od čudovitih barv kašmirske doline in se tako podali v lunino pokrajino, kjer mesto Drass velja za drugo najhladnejše naseljeno mesto na svetu. Trud naslednjega dne bo poplačan s pogledi na čudovito gompo – največji in najstarejši budistični samostan v Ladakhu. V Lehu se bomo nekoliko oddahnili po utrujajoči vožnji, a redek zrak nam ne bo dovolil prav globokih vdihov. Sapo nam bodo zagotovo jemali tudi pogledi na številne gopme v okolici Leha in  na  veličastno palačo, ki jo mnogi primerjajo s tisto v tibetanski Lhasi. Naša avantura se tu (lahko rečemo) šele prične.  Z jeepi se bomo povzpeli na Khardung La, ki je z več kot 5600m višine najvišje prevozen prelaz na svetu, nato pa se bomo spustili v dolino Nubre. Zelena dolina s čisto pravimi peščenimi sipinami in z zasneženimi vrhovi v ozadju, ki delijo Indijo od Kitajske, vam bo zagotovo ostala v lepem spominu. Do tiste prave popolnosti pa bo manjkal le še obisk pri nomadih, ježa dvogrbih kamel in, za najpogumnejše, spust z gorskimi kolesi s Khardung La v Leh. Seveda pa si boste lahko privoščili tudi nekoliko manj adrenalinski, a zato nič manj lep izlet do jezera Pangong, ki iz ure v uro spreminja svoje barve in na svoji gladini odseva okoliško gorovje.

Čeprav se bomo le s težavo poslovili od Leha, bosta pred nami še dva dneva spektakularne vožnje, kjer ne bodo manjkali več kot 5000m visoki prelazi, čudoviti samostani in pokrajina “z drugega sveta”. V Manaliju se bomo zagotovo srečali s kakšnim starim ali povsem novodobnim hipijem, ki ohranja vsaj delček tradicije hipijevskega pribežališča izpred treh desetletij. Mogoče si boste vzeli čas za adrenalinsko prečkanje reke na jekleni vrvi, si kupili kak volnen izdelek ali pa se preprosto prepustili užitkom ob mednarodni hrani in pijači in se tako spočili od naporne vožnje. Zvečer se bomo poskušali čimbolj udobno namestiti v “turističnem” avtobusu, ki ima po širini “le” štiri sedeže,  jutro pa nas bo pričakalo v centru tibetanske vlade v izgnanstvu v Dharamsali, oziroma v McLeod Ganju. Z nekaj sreče se bomo srečali in se celo rokovali s samim Tenzin Gyatsom – Dalai Lamo, hkrati pa se bomo brez kake posebne sreče srečali s številnimi budističnimi menihi, obiskali kak njihov samostan ali pa v bližnji rokodelski delavnici kupili kakšne molilne zastavice za spomin.

Našo pot bomo še nekoliko nadaljevali po štirih kolesih, a kaj kmalu bo sledilo tisto pravo spoznavanje Indije, in sicer spoznavanje Indije z najmnožičnejšim prevoznim sredstvom – z vlakom . Po muslimanski, hindujski in budistični kulturi se bomo v prihodnji dneh spoznali še s sikhovsko kulturo. Iz Amritsarja bomo na hitro skočili do mejnega prehoda s Pakistanom, kjer si bomo ogledali vsak dan zelo obiskano, bleščečo, a po našem subjektivnem mnenju zelo bizarno ceremonijo spuščanja zastave in zapiranja mejnih vrat. Pravo nasprotje vsemu temu vrvežu pa bosta zagotovo mirnost in spokojnost, ki vladata v samem centru sikhizma, in sicer v Zlatem templju.

Pot do Delhija bomo preživeli v enem izmed najhitrejših vlakov v Indiji. In končno bo sledila Indija, ki smo jo vsi tako dolgo pričakovali. Vrvež, gneča, kaos, hrup in smrad bodo oznanili kulturni šok, ki ga neizogibno doživi vsak novi prišlek v to deželo. Z rikšo, tisto na nožni in ono na motorni pogon bomo spoznali stari in novi del mesta, se sprehodili po Rdeči trdnjavi in se izgubljali na trgu velike mošeje Jame Masjid, se,… Toda naše poti z vlaki po Indiji še ne bo konec, saj se bomo podali še v Agro. Naš glavni cilj bo eno izmed novodobnih sedmih čudes sveta, a še pred ogledom Taj Mahala, se bomo zapeljali do mesta duhov (Fatehpur Sikrija). Prepričani smo, da vam bo nepozabni Taj ob sončnem zahodu in jutranji zori še dolgo ostal v lepem spominu. Indijskih vlakov se bomo v tem času že gotovo privadili in čas bo, da okusimo še nočno vožnjo v tipičnem spalniku, ki nas bo popeljal v sveto mesto Varanasi. Na ozkih ulicah, kjer se bomo srečevali s svetimi kravami in na kopalnih stopniščih, ki vodijo v Ganges, se bomo dodobra seznanili s hindujskim načinom življenja in smrti. Spoštljivo bomo prisostvovali zadnjemu dejanju hindujske reinkarnacije, ko sežgano mrtvo telo končno najde pot iz začaranega kroga smrti in vnovičnih rojstev. Pogled na Varanasi je zagotovo najlepši ob jutranji zori in zato se bomo po tej sveti reki podali kar s čolni. Na prijetni vožnji bomo lahko opazovali stotine vernikov, ki se v Ganegesu obredno umivajo,  če nam bo pa čas dopuščal, pa bomo skočili še na obisk “tovarne”, kjer ročno tkejo, barvajo in vezejo svilo v najbolj cenjene sarije v Indiji.

Pizza! Ja, zagotovo najboljša vsaj tisoč km naokoli. Toda pizza ni tista zaradi katere bi se z letalom pripeljali v Katmandu. Že prvi sprehod po središču nam bo dal vedeti, da smo spet v povsem drugačnem okolju, hkrati pa nam bo postalo tudi jasno, zakaj je to nepalsko mesto že desetletja tako priljubljena popotniška destinacija. Tu bomo lahko občudovali arhitekturo pod Unescovo zaščito, se zgubljali med številnimi poceni trgovinami in restavracijami z nadvse pestro mednarodno ponudbo, se ob ogromni Boudhanath stupi spogledali z Budo, skupaj s tibetanskimi begunci zavrteli molilne mlinčke, poslušali njihove molitve in še in še. Streljaj stran, na bregu rečice Bagmati bomo lahko z dolgolasimi in bolj ali manj golimi saduji barantali za slikanje z njimi in si hkrati pogledali še kako poteka obred kremiranja v tej kraljevini pod Himalajo. Povzpeli se bomo na Opičji tempelj, kjer se nam bo odprl čudovit pogled na  Katmandu, hkrati pa se bomo zapeljali še do čudovitega mesteca Bhaktapur. Če nem bo vreme naklonjeno, bo mogoč tudi t.i. gorski polet s pogledi na številne sedem in osem tisočake, vključno z Mt. Everestom. Sledil bo odhod domov.

Predvideni stroški potovanja

Letalska karta cca. 750 eur, vize cca. 75 eur (indijsko dobimo na Dunaju, nepalsko pa na letališču), vsi lokalni prevozi (1 notranji let, 2x mednarodni, let. takse, 3×2 dni terenska vozila, bus, kombi, čoln, rikše, …) cca. 450 eur, vstopnine (muzeji, templji, samostani,…) cca. 70 eur, hrana in pijača cca. 3-8 eur/dan, prenočišča cca. 8 eur/dan.

Potovanje je zasnovano tako, da so med potovanjem mogoči prihodi in odhodi, tako da potovanje lahko prilagodite svojemu razpoložljivemu času. Poleg opisanega začetka lahko potovanje pričnete tudi v Amritsarju, Delhiju ali Agri. Enako je tudi z zaključkom. Za organizacijo vseh prevozov za priključitev skupini in za odhod poskrbimo mi.

Nekaj primerov ocenjenih stroškov potovanja

I.) Skupaj za 19 dnevno potovanje (začetek po programu, zaključek v Agri – seveda je v izračunu upoštevana pot preko Delhija nazaj domov) potrebuješ cca. 700 eur + cca. 750 eur za letalsko karto + 350 eur za vodenje in organizacijo potovanja. 200 eur za rezervacijo se plača na prvem sestanku, ostalih 150 eur pa pred odhodom.

II.) Skupaj za 12 dnevno potovanje (začetek v Delhiju in nadaljevanje preko Agre…, zaključek po programu) potrebuješ cca. 550 eur + cca. 750 eur za letalsko karto + 350 eur za vodenje in organizacijo potovanja. 200 eur za rezervacijo se plača na prvem sestanku, ostalih 150 eur pa pred odhodom.

III.)Skupaj za 27 dnevno potovanje (celoten program) potrebuješ cca. 1.100 eur + cca. 750 eur za letalsko karto + 400 eur za vodenje in organizacijo potovanja. 200 eur za rezervacijo se plača na prvem sestanku, ostalih 200 eur pa pred odhodom.

Cene so le okvirne in se plačujejo na licu mesta.

Minimalno število prijavljenih je 8 oseb, maksimum pa 12 oseb.

Priročne informacije

Način potovanja je popotniško usmerjen (lokalni prevozi), toda kljub temu bomo kadarkoli bo le mogoče poiskali čiste sobe, opremljene s kopalnico (wc, tuš) in klimo. Marsikdaj pa se žal  ne bo dalo izogniti tudi kakšnemu skromnejšemu prenočišču (predvsem na poti po indijski Himalaji) in nočni vožnji z vlakom in avtobusom. Relativno dolge vožnje po slabih cestah zahtevajo kar nekaj fizične, predvsem pa psihične kondicije.

Obveznih cepljenj ni, svetujemo pa osnovno popotniško higieno in pazljivost pri prehranjevanju ter sklenitev zdravstvenega zavarovanja z asistenco v tujini.

Potovanje je torej primerno za vse, ki bi radi spoznali versko, kulturno in civilizacijsko raznolikost, za vse, ki bi se radi približali domačinom in njihovim navadam, za ljubitelje naravne in arhitekturne lepote, za tiste, ki ne marajo masovnega turizma in so se zato pripravljeni odreči koščku turističnega udobja.

procentni račun

Procentni (odstotni) račun – učni list za 7. razred

Učni pripomočki: 

  • učbenik;
  • zvezek;
  • računalnik

Danes začnemo s sedmim delom učbenika. Kot sem že omenila, bomo zaenkrat načrtovanje štirikotnikov preskočili in se kasneje vrnili na to temo (upam, da bomo takrat že skupaj v učilnici ☺).

V zvezek napiši naslov ODSTOTKI in odpri učbenik na strani 174.

V tem poglavju se bomo naučili del celote izraziti z odstotki (procenti) in odstotke izraziti z ulomki ali decimalnimi števili.

Najprej v zvezek napiši:

PROCENTI %

Ulomek 

1/100 pomeni en del od stotih. Ta delež zapišemo tudi z zapisom 1 % in beremo en odstotek ali en procent. 

Zapis p % pomeni p delov od 100. 

Z ulomkom zapišemo tako: p%=p/100

Primer:

7%=7/100

Za lažje razumevanje odstotkov, si preberi uvodno nalogo na strani 174. Ni potrebno prepisovati v zvezek.

No pa se lotimo konkretnih primerov.

Rešili bomo 1. nal in 2. nal (stran 176).

Nekaj primerov dajmo skupaj.

V zvezek napiši:

  1. nal) Odstotke zapiši z ulomki, okrajšanimi ulomki in z decimalnimi števili.
  2. 12%=12/100=3/25=0,12

Ostale primere 1. a naloge reši samostojno. Pomagaj si s primerom, ki sem ga rešila. Okrajšati ulomke že znaš (saj se spomniš, samo največji skupni delitelj števca in imenovalca poiščeš), zapisati z decimalnim številom pa tudi ni težko (najbolje, da izhajaš iz neokrajšanega ulomka, saj če neko število deliš s 100, samo premakneš vejico za dve mesti v levo-tudi to smo se že učili   12/100=0,12   ☺ ).

  1. 3%=3/100=0,03

Ostale primere 1. b naloge reši samostojno.

  1. 1,2%=1,2/100=12/1000=3/250=0,012

Verjetno si opazil/-a, da je 1. c malo težja. Drugače je le to, da so decimalna števila v števcu in je potrebno ulomek najprej razširiti in se znebiti decimalnega števila, nato pa okrajšati ulomek kolikor se da. Mi smo najprej števec in imenovalec pomnožili z 10 (tako smo dobili  12/1000 ), nato pa števec in imenovalec delili s 4 (in dobili okrajšan ulomek 3/250 ). Na koncu smo morali še odstotek zapisati z decimalnim številom. Spet je najbolje, da izhajamo iz neokrajšanega ulomka 1,2/100 in decimalno vejico premaknemo za dve mesti v levo, ker delimo s 100

Ostale primere 1. c naloge reši samostojno.

  1. nal) Ulomke zapiši z odstotki oziroma z decimalnimi števili.
  2. 35=60/100=60%=0,6

Tokrat naloga zahteva, da ulomek zapišemo z odstotkom. To najlažje rešiš tako, da ulomek najprej razširiš na stotine, nato pa samo iz števca odčitaš odstotek. Na koncu še zapišeš z decimalnim številom. Spet izhajaš iz ulomka 60/100  in vejico premakneš za dve mesti v levo.

Ostale primere 2. a naloge reši samostojno.

  1. 12/40=3/10=30/100=30%=0,3

Si opazil/-a, kaj je bilo potrebno narediti tokrat? Ulomek smo najprej okrajšali (števec in imenovalec delili s 4), nato pa razširili na stotine (števec in imenovalec pomnožili z 10). Naš cilj je bil ulomek razširiti na stotine, da bi lahko enostavno določili odstotek.

Ostale primere 2. b naloge reši samostojno.

  1. 3.c naloga pa predstavlja nov izziv. Tokrat imamo opravka z ulomki, ki jih ne moremo zapisati s končnim decimalnim številom, zato bomo primerno zaokrožili.

4/7=4:7=0,57142…=0,57=57/100=57%

Ostale primere 2. c naloge reši samostojno.